Zgodovina klasičnega vitraža je vezana predvsem na okna v cerkvah, katedralah in v dvorcih. Najstarejši primerki so steklene pregrade oken na bazilikah iz 4. in 5. stoletja, zlata doba vitraža sega v 12. do 16. stoletje, potem je doživljal zatone in vzpone, korenite spremembe pa je doživel s spremembo tehnologije,

Fuzija je tehnika obdelave stekla pri 600-900 stopinjah, pri čemer se več plasti stekla zlije v novo celoto. Naziv tehnike izvira iz besede fusing –spojitev, združitev. Tehnika dopušča poigravanje in ustvarjanje nenavadnih oblik. Iz ravnega, prozornega stekla s dodatkom reliefov ter barvnih oksidov dobimo brezmejno možnost barvnih kombinacij in izdelkov.